Tekst
Kompleksomanija - Adi Smolar 

Na smrt sem se prestrasu, ko prvic sem
Spoznal, da dolga suha prekla iz otroka
Sem nastal. in da moj velik nos bolj
Krivo se drzi, in frizura moja
Vsepovprek strli. madonca, saj sem grsi
Kot zvonar v notre dame, me nobena
Zenska marala ne bo! pa sem zastokal:

O, mama, kaj naj nar´dim, kako
Naj kompleksov se znebim?!

Prijatelj mi je d´jal:
Je s tabo v redu vse in prav.
Poglej ta speh, ki name se z leti je nabral,
In plesa mi ratuje, se prevec znojim,
Ko je najmanj treba, pa na vso moc zardim.
Madonca, saj sem grsi kot zvonar v notre dame,
Me nobena zenska marala ne bo!
Pa sva oba zastokala:

O, mama, kaj naj nar´dim, kako
Naj kompleksov se znebim?!

Prisedel je prijatelj, je dejal:
Cist v redu sta oba, poglejta raje mene, mene reveza.
Usesa mi strlijo, zobje vsi krivi so, najhuj´ pa je,
Da spadam med pigmejsko nacijo.
Madonca, saj sem grsi kot zvonar v notre dame,
Me nobena zenska marala ne bo!
Pa smo vsi trije zastokali:

O, mama, kaj naj nar´dim, kako
Naj kompleksov se znebim?!

Tri ure smo ga pili,
Vsak v svoje misli ujet,
Potem pa smo pocasi k sebi prisli spet.
Opazoval smo zenske, to bil je sele hec,
A veste, na kon´c koncev je lustno biti ded´c.
Zenske so se slabse, cist vsaki kaj fali,
Se bo za vsacga nasla kaksna,
Lahko smo brez skrbi!
Takrat so pa zenske zastokale:

O, mama, kaj naj nar´dim, kako
Naj kompleksov se znebim?!