Tekst
Mene nihce nima rad - Adi Smolar 

V gostilni sami smo: pijaca in jaz in kelnarca, ki ima sovrazen izraz.
V speglu pri sanku dolgocasen je program,
Ves dan v njem ze gledam lasten fris.
Nikogar ni, ki z mano mal'´ bi pokramljal,
Nikogar, ki bi mene po glavi potrepljal. ko kelnarca
Ob polnoci me ven spodi, le ena misel mi po glavi roji :

Mene, ne, ne, nihce nima rad,
Ne, ne, ne, mene ne, ne, nihce nima rad, ne, ne, ne,
Mene, ne, ne, nihce nima rad,
Mene nima, nima... rad!

Le kam odsle so mnozice ljudi -
Kupi glav in rok in nog in the stvari?
Podnev´ jih tol´k´ je, da je mesto kot osir,
Zdaj pa noben´ga ni nikjer.
Utrujeno moj korak udarja v tlak,
Obdajajo me zalost, mrak in hladen zrak,
Le polna luna od zgoraj vame zre
In me sprasuje: ja, pobic, kva pa je?

Mene, ne,ne, nihce nima rad,
Ne, ne, ne, mene ne, ne, ne,ne,
Mene nima, nima mene!

D´narja nimam, avta nimam,
Nimam ljubice, nimam brade,
Nimam plese, tud´ prjatlov ne,
Ko naokol divjam, me nihce ne vprasa: kam!?
Tako zelo, zelo sem sam!
Se rib´ca mi je crknila, kanarcek je zbezal,
Za psa sem zvedel, da se je med klosarje podal,
Morski le prasicek z mano zdaj zivi - pa le zre in lula,
Zre in kaka, zame mar mu ni!

Zato nabiram rouze, rouze, rouzice,
Brisem si solze, solze, solze, solzice,
Dol z neba pa ravno prav en mal'´ kaplja -
Na svejtu ni clovejka bolj nesrejcnega!

Mene, ne, ne, nihce nima rad,
Ne, ne, ne, mene ne, ne, ne, ne,
Mene nima, nima rad!