Tekst
Polde in poldeta - Adi Smolar 

Je polde navaden, bolj majhen mozak,
A toliko vecji njegov je curak.
Ce vidis na nudl ga plazi, se ti zdi,
Da pravzaprav polde s curaka visi.

Je poldeta prijazna, okrogla gospa,
Kosmata do brade in z breznom brez dna.
Kdor vidi jo nago, prav vsak se zgrozi:
Glej fuflo, ki ´ma noge in modre oci.

Prevzelo poldeto nekoc je gorje,
Si brisala z dlacicami je solze.
Kar ugleda junaka, ki hodil je sam.
To bil nas je polde s curakom na ram'.

Potozi se ona, potozi se on.
Sta sla potolazit se k njemu na dom.
Je kmalu povedalo skripanje dil:
Za prav vsako metlo najde se stil!