Tekst
Puncke mamine - Adi Smolar 

Bila je pridna, napol frigidna,
Vedno v soli ali pa doma.
Bili ponosni na njo so starsi,
Nobena je soseda ni opravljala.

Vzvisena nad sovrstniki,
Ki po soli kdaj pa kdaj so sli na pir,
Nikol ni hot´la bit v njihovi druzbi,
Je vedno prav´la: pustite me p´r mir.

Puncke mamine, puncke mamine,
Pojma nimate, kaj zivljenje je,
Zato le pazite se.

Je mislila, da ve, kaj prav je in kaj ni
Je mislila, da ve, kako naj se zivi,
Verjela, da vse zna, odlicna skoz je b´la,
Sta starsa ji govor´la: puncka pametna.
Ni vedla, kaj je pomanjkanje,
Ni vedla, kaj je upanje.
Ni vedla, kaj so razocaranja
In da usoda se s clovekom poigra.

Puncke mamine...

Za njo vsak dan bil je lep,
Sta starsa cuvala jo kakor cvet.
Zivela je v raju, ki ga ni,
In verjela, da bo vedno brez skrbi.
Je vedla le kaj ji je rekla mama,
Nikoli ni razmisljala sama.
Ne vem, kaj cez nekaj let bo z njo,
Lahko pa recem, da bo se hudo.

Puncke mamine...