Tekst pesme
Gozdna pravljica - Karavanke 

Mesec v temni noci pluje cez nebo,
Zvezde mu svetijo, z dalec ga gledajo.
V hisi sredi gozda joce deklica,
Solze njenih oci so kot biseri.
 
Ljubezen je najvecja takrat, ko je hudo,
A sreca te obisce, spet je vse lepo.
Ce ti srce utone v ljubezni ocean,
Ne boj se te globine, saj ne bo zaman.
 
Dalec stran od doma fantovo srce,
Misliti mu ne da, bije zdaj za oba.
Zelja je edina, da se vrne k njej,
Dolgo caka na to da objel jo bo.

Ljubezen je najvecja takrat, ko je hudo,
A sreca te obisce, spet je vse lepo.
Ce ti srce utone v ljubezni ocean,
Ne boj se te globine, saj ne bo zaman.