Tekst
Na kum - Orlek 

Zjutraj zgodaj sem vstal
Stvari v rukzak zmetal
In jo mahnil direktno na kum.

Mim' cementarne je slo,
Megla me bode v oko,
Preckam savo, zazenem se v hrib.

V prve rajde sopiham,
Si rokave zaviham,
Le pocasi jo rijem navzgor.

Nikjer ni konca teh rajd,
Za vsako nov je ovin'k,
Na koncu gozda zagledam dobovc.

Skoz' vas preserno grem,
Se naokrog ozrem,
Ponoci nekdo je skarfo razbil.

Se je prevec veselil,
Malo s poti zavil,
Sicer pa glavno ostal je ziv.

Vonj sena me omamlja in
Vsak pes me oblaja,
Jaz jo pa maham veselo naprej.

Cez pot so srne skocile,
Se v hosti zgubile,
Na lontovzu sem drugic pocil.

Le mal' poti je ostalo,
Telo je vodo oddalo,
Mogocne smreke strlijo v nebo.

Se zadnji pukl prehodim,
Gob nikdar ne pohodim,
Tako prispel sem koncno na kum.

Takrat pogled se razlije,
Oster veter zavije,
Nad mano odpre se modro nebo.

Sam na vrhu stojim in
V dolino strmim,
Z respetlinom iscem svoj dom.