Tekst
Veter z juga - Tinkara Kovac 

Kar naenkrat je obstala:
''nocem umret.
Jaz sem vendar se premlada,
Hocem zivet.''
On pa je tam kar obstal
In se je spraseval,
Ce je res vsega kriv.
Pa je rekla, da jo je zvabil
Veter z juga.
Kar naenkrat se je zdramil:
''ne morem verjet.
Saj si zena, saj si mati,
Tak je ta svet.''
In ko krical je za njo,
Je ze dala slovo
In otrokom poljub.
''mirno spite, vi ne poznate
Vetra z juga.''

In so rekli, da je drugacna,
Da nikogar skoraj ne pozna.
In stalno ponavlja vedno iste besede,
Steje korake.
In so rekli, da je prepozno,
Da podnevi veter lovi,
Ponoci zvezde nabira
In samo govori, samo govori,
Bezi.

Ce bi zmogla, bi mu rekla:
''tako mi je zal.
Res, verjela sem in hotela,
A me nisi poznal.''
Pa je odsla brez besed,
Le en kratek pogled
Na domace luci.
In je rekla:''proc me odpelji,
Veter z juga.''

In so rekli, da je drugacna,
Da nikogar skoraj ne pozna.
In stalno ponavlja vedno iste besede,
Steje korake.
In so rekli, da je prepozno,
Da podnevi veter lovi,
Ponoci zvezde nabira
In samo govori, samo govori,
Bezi.